Menu
festung

TRDNJAVA BROD

festung konjanik

Trdnjava Brod (Festung) je gotovo najpomembnejša stavba v Brodsko-posavski županiji. Zaradi velikosti je skoraj nerealna, čeprav je v samem središču današnjega mesta Slavonski Brod.

Gradnja trdnjave se je začela leta 1715. In trajala naslednjih šestdeset let. Utrdba je bila zgrajena na pobudo Princa Eugena Savojskog kot del trdnjavskega sistema na severozahodu Hrvaške. Poleg Broda, takrat so zgrajene trdnjave v Osijeku, Stari Gradiški, Rači in Petrovaradinu. Od vseh drugih, trdnjava Brod je poudarjala, da bo isključno namenjena namestitvi vojaške posadke, medtem ko so druge s svojim zidovi ščitile civilna naselja. Prav zato privlaćuje njena velikost. Namreč, utrdba je namenjena za namestitev 5000 vojakov, čeprav je v njej retko kedaj bilo več kot dva tisoč. Ogromni opkopi, bastioni, konjenice in pomožne stavbe zasedajo površino dveh kvadratnih kilometro, zaradi česar je trdnjava daleč presegla mesto Brod, ki se je razširjo iz trdnjave na vzhod.

Vojaki v utrdbi so bili popolnoma avtonomni, zato niso bili ovisni od njihovega okolja, vendar so vse kar so potrebovali imeli v skladiščih trdnjave. Morali so zagotoviti popolno oskrbo za petinštirideset dnevno obleganje. Toda niti trdnjava ni bila nikoli napadena, niti vojaki iz trdnjave nikoli niso napadli sosedno Bosno in Otomansko cesarstvo. Vendar pa je obstoj trdnjave v 18. in 19. stoletju imel pomemben vpliv na vsakdanje življenje v sosednjem civilnem mestu.

Že od začetka gradnje trdnjave prebivalci Broda so čutili polno težo njene gradnje. Namreč, iz naselja Brod je za potrebe gradnje hornverka na trdnjavi bil zajeten zahodni del naselja, in prebivalcem je bilo prepovedano dviganje stavb v bližini okoli utrdbe. Poleg tega so Brođani z drugimi prebivalci Slavonske vojne krajine delili težko breme pri graditvi utrdbe. Čeprav so kronike tega časa zapisovale samo imena arhitektov in inženirjev, ki so delali na trdnjavi Brod, brez slavonskih in srijemskih kmetov in vojakov bi bil celoten projekt neizvedljiv. Zemeljska dela na utrdbah, praženje opeke, pridobivanje lesa in drva so najpogosteje na trdnavi to storili brez dajatev vsi moški naseljeni v širšem okolju utrdbe. Za račun izgradnje utrdbe so morali krajišnici rušiti cele gozdove, ne le v neposredni bližini temveč tudi v oddaljenimi deli Krajine. Poleg tega gradnja hiš, pa tudi celoten urbanistični načrt Broda je določen z vplivom Direktorata za gradnjo trdnjave. Gradbeni direktorat je prebivalcam in magistratu določil tri omejitve za dvig hiš: prvič, ulice skupnosti so se morale navpično raztezati na trdnjavo, dovoljene so bile samo pritlične hiše, in hiše zgrajene znotraj puškarne (ali topovske) linije so morale biti iz lesa. Vsi trije pogoji pojasnjujejo potrebo po zagotovitvi največje uporabnosti topništva v primeru morebitnega napada na trdnjavo. Tako naj bi gradnja ulic,ki padajo navpično v raziskovalno območje, preprečevala napadalcem uporabo ulic kot zatočišče, za katero naj bi streljali v trdnjavo. Obenem je ta način gradnje omogočil opazovalcem iz trdnjavskih bastionov odličen pregled dogodkov v mestu.

Danes, nasprotno, utrdba dobi novo funkcijo kulturnega razvoja. Danes tu deluje mestna uprava, glasbena šola, klasična gimnazija, tradicionalna obrt in Galerija Ružič, ki je pomembna, druga galerija sodobne umetnosti na Hrvaškem.